Kako kakovostno je kakovostno?

V današnjem času se je treba zazreti v svoj krožnik in se vprašati, kakšen je naš način prehranjevanja in kako ga izboljšati. Zamrznjene izdelke lahko zamenjamo s svežimi, kupljena jajca in mleko z domačimi, vzgojimo lahko lastno baziliko za špagete ali meto za čaj.

Previdno z gostinsko ponudbo!

Tuji študentje so si enotni, da je subvencionirana prehrana za študente v Sloveniji dokaz, da se država zmeni za izobraževanje mladih, ki se morajo ob študiju prehranjevati z raznovrstno hrano za poln želodček in delujoče možgane. Tudi slovenski študentje v tej študentski ugodnosti še posebno uživamo.

Anketa, v kateri je sodelovalo 105 študentov, starih med 19 in 29 let, je pokazala, da se jih dobrih 60 odstotkov prehranjuje s subvencionirano prehrano le 1- do 3-krat tedensko. Kljub rezultatom ankete pa bi se vsi, ki si kdaj privoščimo obrok v gostinskih lokalih, morali zamisliti nad pripravo jedi, ki so v večini primerov skuhane že pred 12. uro zjutraj, obilno začinjene in pogrete v mikrovalovni pečici ali pa se v električnih loncih grejejo ves dan.

V lokalih seveda zagotavljajo, da so sestavine najkvalitetnejše in sveže, vse jedi, razen juhe, solate in omak, pa sproti pripravljene. Značilno za prebrisane gostince je, da radi jedi pretirano začinijo z belim morilcem, češ »bolj bo slano, več bodo gostje spili«. Sol ima v našem organizmu posebno fiziološko vlogo, saj ohranja ravnovesje ionov v telesnih tekočinah in pripomore k potenju v vročini ali pri večjih telesnih naporih, v večjih količinah pa je lahko škodljiva.

Domača ali kupljena jajca?

V preteklosti je skoraj vsaka hiša imela svoje kokoši, ki so legle jajca. Če pa jih niso imeli, so jih kupili od sosedov ali pa eno dobrino zamenjali za drugo, na primer lonček zaseke za ducat jajc. Danes imajo kokoši le še pri redkih družinah, ki živijo v hišah in imajo dvorišče ali pa se ukvarjajo s kmetovanjem.

Večino jajc tako kupimo v trgovinah, tja pa pridejo iz baterijske ali proste reje. Razliko v kakovosti med domačimi in kupljenimi jajci se je odločil osebno preveriti 24-letni Rok Jerenko, ki je pred kratkim kupil škatlo jajc v trgovini in ugotovil, da je bilo skoraj pol jajc napol praznih. Odločil se je za »domače« kokoši, doma obnovil star zajčnik in kupil deset kokoši. Povod za to so bila puhla kupljena jajca, zmotili pa so ga tudi napisi na škatlah v prodaji. Pravi, da na škatlahna veliko piše sveža jajca, vendar je to zavajanje kupcev, ker so jajca, ki jih kupi v trgovini, v povprečju stara že kak teden ali dva.

Celoten prispevek si lahko preberete v junijski izdaji revije Spekter.

Avtor: Uršula Zaletelj

 


NOVO V GALERIJI

PARTNERJI