Ali vemo, zakaj jemo?

Ali razumemo, zakaj moramo jesti in zakaj mora biti naša prehrana raznolika

Vse prevečkrat se zato pri načrtovanju svojega življenjskega sloga zanesemo na splošne resnice, predvsem na področju zdrave prehrane. Ampak kaj se skriva za splošnimi resnicami o živilih?

Kaj je zdrava prehrana in ali jo sploh potrebujemo?
Kot študentje si zaradi urnikov, ponudbe študentske prehrane in marsikdaj tudi lastne lenobe zelo ležerno definiramo, kaj je zdrava prehrana. Splošno pa vendar velja, da bi naj naša prehrana bila ne glede na našo dejavnost sestavljena iz 45–65 % ogljikovih hidratov, 10–35 % proteinov in 20–35 % odstotkov maščob in predvsem naj bi vsebovala raznolika živila. Čemu pa sploh potrebujemo prehrano? Prav nobene izmed aktivnosti, ki jih počnemo, pa naj bo to dihanje, mišljenje, prebava, sedenje za računalnikom ali resno ukvarjanje s športom, ni možno opravljati brez energije. To torej dnevno, da lahko čim bolj uspešno sodelujemo v naši družbi, vnašamo s hrano.

Enostavni sladkorji, sestavljeni sladkorji – ogljikovi hidrati
Živilo, katerega bi naj dnevno zaužili največ, so ogljikovi hidrati. Ogljikovi hidrati so glavni vir »goriva« za telo. Z zaužitjem živil, kot so marmelada, čokolade, kruh, testenine, žitarice ali krompir, v telo vnašamo hitro novo energijo, ki jo telo lahko razgradi na manjše komponente in nato porabi v celicah in tkivih. Tako energijo, ki se razgradi vse do najmanjši delcev, enostavnih sladkorjev (npr. glukoze), in v procesu prebave s pomočjo hormona inzulina vsrka v kri, porabijo naš živčni sistem, ledvice, možgani, mišice in tudi srce.

Beljakovine
Beljakovine so pomemben gradnik človekovega telesa, ki telesu omogoča gibanje in stabilnost. Tako je pomemben protein telesa kolagen, ki je sestavni del kosti, vezi in tetiv, ki omogočajo delovanje sklepov. V samih mišicah je gibanje omogočeno z drsenjem dveh proteinov, imenovanih aktin in miozin. Povsem razumljivo je torej, da športniki dajejo takšen poudarek prehrani z beljakovinami, saj jim prav ta zaradi vpliva na gibalni sistem omogoča hitrejšo regeneracijo in izgradnjo komponent za gibanje.

Maščobe
Oglasi dajejo veliko poudarka živilom z malo maščobami ali tistim, ki maščob sploh nimajo. In čeprav so velike količine maščobe škodljive, pa je vnos živil z maščobami, kot so npr. meso, perutnina, mlečni produkti, olja ali ribe, pomemben za nas. Maščobe skrbijo, da se v maščobi topni vitamini A, D, E in K primerno absorbirajo v kri in tako vplivajo na tarčne organe.

Zelenjava v naši prehrani
Od malih nog nam je vsem jasno, da je ne glede na vso drugo prehrano vedno dobro svoj obrok dopolniti z zelenjavo. Zelenjava je hranilo, ki vsebuje veliko vlaknin in na podlagi tega pomaga pri uravnavanju prebave, omogoča občutek sitosti in vzpodbuja imunski sistem. Najbolje je zelenjavo pojesti kar surovo, pripravljeno kot solato, toda če ne marate zelenjave, je še vedno bolje, da si pripravite kuhan obrok zelenjave z drugimi živili, kot da jo popolnoma izločite iz svoje prehrane.

Razne diete in prehranski dodatki
Za nemoteno delovanje svojega telesa potrebujemo ne le enega, temveč več različnih živilskih skupin. Tako so za vaše zdravje tudi nevarne t. i. trendovske diete. Popularna Atkinsonova dieta, ki prisega na zelo nizek vnos ogljikovih hidratov, po poročanju znanstvenih revij povzroča depresijo, izbruhe jeze in strahu.

Ne glede na dobre učinke vsakega izmed živil je vedno za zdravo življenje potrebna zmernost. Tudi če se kdaj »pregrešite« z enostavnimi ogljikovimi hidrati ali veliko količino proteinov, je pomembno dolgoročno raznoliko prehranjevanje. Pozornost pri izbiri živil ni nikoli preveč, vzemite si čas in preberite etikete, usmerjajte se v uporabo čim manj industrijsko predelanih živil, da bo kvaliteta vaše prehrane in posledično blagostanje vašega telesa čim večje.

Monika SOBOČAN (Spekter, april 2013)

 


NOVO V GALERIJI

PARTNERJI