VEGETARIJANSTVO

Vegetarijanstvo – način prehranjevanja, če ne celo življenja, ki postaja čedalje bolj razširjen med ljudmi po vsem svetu. Kljub temu so vegetarijanci pogosto še vedno deležni neodobravanja, predsodkov, neprijetnih vprašanj, kot so: »Kaj pa sploh ješ?«, »Od kod pa dobiš beljakovine?« in »Ali se ti rastline ne smilijo?«

Če bi radi o vegetarijanstvu vedeli več, ker je kdo od vaših bližnjih vegetarijanec ali ker sami premišljujete o tem, da bi meso izločili iz svoje prehrane, boste v nadaljevanju dobili nekaj informacij in koristnih nasvetov.

Kaj je vegetarijanstvo, kdaj in kje se je pojavilo?

Besedo »vegetarijanec« so začeli uporabljati ustanovitelji Britanskega društva vegetarijancev leta 1942. Izvira iz latinske besede vegetus, ki pomeni čil, zdrav, vitalen. V originalu se beseda nanaša ne le na prehrano, ki temelji na rastlinah, pač pa tudi na harmoničen način življenja s filozofskega in moralnega stališča. Danes najdemo v slovarju tujk naslednje definicije:

·       Vegetarijanstvo –  prizadevanje hraniti se le z rastlinsko hrano;
·       Vegetarijanizem – gibanje za uživanje rastlinske hrane;
·       Vegetarijanec –  kdor se preživlja z rastlinsko hrano

Velik vpliv na razvoj vegetarijanstva in njegovega širjenja še danes so imeli:

·     švicarski zdravnik dr. Max Bircher-Benner (1867-1931), ustanovitelj še sedaj delujoče klinike v Zurichu,ki je paciente zdravil z vegetarijansko hrano,
·       američan Sylvester Graham (1794-1851), ki se je boril za reformo prehrane in
·       japonec Georges Ohsawa (1879-1966), ustanovitelj makrobiotike.

 

V resnici so se pa ljudje vegetarijansko prehranjevali že mnogo pred 20. stoletjem. Francoski raziskovalci so s proučevanjem ogljikovih atomov v mumijah ugotovili, da so tako živeli že stari Egipčani med leti 3.500 in 600 pred našim štetjem. Ugotovili so, da je njihovo prehrano sestavljalo predvsem sadje in zelenjava, ribe le redko.

S proučevanjem zobovja in prebavnega trakta človeka ter primerjanja s herbivorji, karnivorji in omnivorji, se je celo ugotovilo, da so naši zobje najbolj podobni zobem rastlinojedcev, črevesje pa je tudi bistveno daljše, kot črevesje mesojedih živali. Naše telo naj torej ne bi bilo narejeno za uživanje mesa.

V zadnjem desetletju se je število vegetarijancev več kot podvojilo. Po nekaterih napovedih bo do leta 2030, če se bo trend nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo, med nami več vegetarijancev kot mesojedcev. Seveda s predpostavko, da bi vegetarijanci ostali vegetarijanci. Pri veliko ljudeh je namreč to obdobje le začasno.

 

Vrste vegetarijanstva:

Glede na to, katera živila živalskega izvora vegetarijanci iz svoje prehrane izločajo, ločimo več vrst vegetarijanstva.

·  Lakto-ovo vegetarijanstvo: je najpogostejša oblika vegetarijanstva. Izključuje uživanja mesa in rib, ne pa tudi mlečnih izdelkov in jajc.
·    Laktovegetarijanstvo: je zelo podobna lakto-ovo vegetarijanstvu, vendar izključuje tudi jajca.
·    Ovovegetarijanstvo: oblika vegetarijanstva, v kateri se izloči mlečne izdelke, jajc pa ne.
·   Veganstvo: popolnoma izključuje vsa živila živalskega izvora. Nekateri ne uživajo niti medu. Je več kot način prehranjevanja, govorimo lahko že o načinu življenja, saj vegani ne nosijo oblačil in obutve iz usnja, volne in krzna ter uporabljajo kozmetiko, ki ni testirana na živalih. 
·  Presnojedstvo: način prehranjevanja le s sadjem, zelenjavo, oreščki, kalčki in semeni, ki niso obdelani na temperaturi, višji od 40 °C.
·   Frutarijanstvo: dovoljuje uživanje surovega sadja, občasno tudi oreščkov.
·  Makrobiotika: izhaja iz Japonske in temelji na ravnovesju med jin in jang. Je dieta, pri kateri se uživajo predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjava in tradicionalna japonska hrana. Dovoljene so tudi ribe, zato je polvegetarijanska.

 

Razlogi:

Ljudje se za vegetarijansko prehrano odločajo iz različnih razlogov. Ti so lahko želja po izboljšanju zdravja in počutja, skrb za ekologijo in okolje, trpljenje živali, lahko pa človek meso odklanja zato, ker mu ni všeč okus.

Znano je, da živali, ki jih gojijo za zakol, nimajo lepega življenja. Krave, ki se prosto sprehajajo in pasejo na velikih zelenih pašnikih, so (z izjemo redkih manjših kmetij) le iluzija. Enako velja za prašiče, kokoši in druge domače živali. Večino življenja so utesnjene v prostorih, ki včasih niso niti tako veliki, da se žival lahko obrne. Poleg tega so hranjene s hrano, ki ji dodajo hormone in gensko spremenjeno hrano (večina gensko spremenjene soje in koruze je namenjena prehrani živali). Težko bi trdili, da so tako rejene živali zdrave. Kar ljudje kupijo v trgovinah in pojedo, so točno te živali. Tudi trditev,da je bila žival zaklana humano, je kontradiktorna. Besedi uboj oz. zakol in humano sta si tako nasprotujoči, da je njuna kombinacija v besedni zvezi absurdna.

Živinoreja najbolj prispeva h krčenju deževnega gozda (požiganje in sekanje dreves zaradi pašnikov za živino), segrevanju planeta (proizvajanje toplogrednih plinov, kot sta metan in amoniak), onesnaženju in pomanjkanju vode (9326 litrov vode je potrebne za proizvodnjo vsakih 450g govedine, za proizvodnjo 450 g paradižnikov pa samo 110 litrov), širjenju puščav, zlorabi energetskih virov in svetovni lakoti, saj se okrog 70 % žit porabi za živinorejo.

Hrana nemalokrat za človeka poleg vira energije predstavlja tudi užitek. Pomemben je vonj, okus, izgled hrane in počutje po zaužitju. Razlogi za zavračanje mesa so lahko tudi slab vonj, okus, tekstura, ki nam ni všeč... Sadje in zelenjava sta za mnoge prijetnejšega okusa in ne obremenjujeta prebavnega sistema.

 

Zdravje (oz. Ali vegetarijancem nič ne manjka?)

Kar se tiče zdravstvenega vidika, je v današnjih časih vedno več bolezni, katerih vzrok je predvsem neustrezna prehrana. K temu spada tudi dejstvo, da ljudje pojedo preveč mesa. Seveda so ga pred desetletji in stoletji naši predniki tudi uživali, vendar je bilo to približno enkrat na teden (nedelje, posebne priložnosti), sedaj pa se meso pri veliko ljudeh na jedilniku pojavlja vsak dan, celo v več obrokih dnevno, v prepričanju, da je nujno potrebno za organizem.

Bolezni srca in ožilja so glavni povzročitelj smrti v razvitih državah, na drugem mestu je rak. Pojavila se je tudi prava epidemija debelosti, veliko več je diabetesa in alzheimerjeve bolezni. Holesterol in nasičene maščobe, ki jih najdemo v mesu in mesnih izdelkih pa imajo velik vpliv na nastanek teh bolezni. Rezultati raziskave, ki je bila objavljena v reviji JAMA Internal Medicine, so pokazali, da imajo vegetarijanci v povprečju tudi daljšo življenjsko dobo od ljudi, ki uživajo meso.

Poleg tega vegetarijanci pojedo več sadja, zelenjave in stročnic, ki vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, ki jih telo potrebuje. Taka hrana ima vlaknine (ki skrbijo, da je človek dalj časa sit, ker se krvni sladkor počasi sprošča in so nujne za zdravo prebavo), malo maščob (če jih že vsebuje veliko, so to zdrave, nenasičene maščobe)  in je nizko kalorična, zato so vegetarijanci v povprečju vitkejši. Nepredelana rastlinska hrana pripomore tudi k čistejši koži in boljšemu delovanju možganov.

Seveda vegetarijanstva ne moremo vedno enačiti z zdravo prehrano. Navsezadnje lahko jedo sladkarije, ocvrt krompirček s kečapom, bel kruh, ocvrte nadomestke za meso ipd. Velikokrat vegetarijanci pojedo več ogljikovih hidratov kot ostali. Vendar si večina vegetarijancev prizadeva, da bi s prehrano v svoje telo vnesla zadostne količine vseh potrebnih hranil. Za to je potrebno imeti veliko znanja s področja prehrane in velokoveč razmišljati o njej. Obroke je treba namreč ustrezno sestaviti tako, da bo razmerje med beljakovinami, ogljikovimi hidrati in maščobami pravo. Za ljudi, ki mesa, rib ali celo nobenega živalskega produkta ne uživajo, je koristno, da se o prehrani dobro pozanimajo. To ni nujno ena od slabih strani vegetarijanstva, saj je znanje s tega področja vedno bolj iskano. Zato ti ljudje mnogokrat znajo odlično svetovati.

Ljudje imajo lahko z vegetarijanstvom tudi negativne izkušnje, zato se dogaja, da se vračajo k prejšnjemu načinu prehranjevanja. Beljakovine z vsemi esencialnimi aminokislinami in določene minerale je lažje dobiti z mesom in ostalimi živalskimi produkti, vegetarijanci pa lahko nehote nekatere snovi vnašajo v premajhnih količinah. Pogost primer je anemija, ki je posledica pomanjkanja železa. Posledica tega so utrujenost, slaba koncentracija, krhki lasje in nohti in bleda koža. Vendar je železo prisotno tudi v rastlinski hrani, kot so neprečiščena žita, stročnice, zelena listna zelenjava, suho sadje, temna čokolada, rdeča pesa, šampinijoni ter algi spirulina in chlorella. S kalcijem naj ne bi imeli težav vegetarijanci, ki uživajo mlečne izdelke, vendar raziskave (kot je Kitajska študija dr. Colina Campbella), pravijo, da mleko v resnici jemlje kalcij iz kosti, ker znižuje pH telesa (torej ustvarja kislo okolje). Kalcij je priporočljivo pridobiti iz oreščkov, stročnic, tofuja in listnate zelenjave.

Beljakovine, ki jih ima živalska hrana, so sestavljene iz takih aminokislin kot naše mišice. Z drugimi besedami povedano, za rast, moč in obnavljanje potrebujemo prav vse te aminokisline, ki jih telo samo ne proizvede. Z živalsko hrano je to lažje, medtem ko so beljakovine iz rastlin nepopolne, lahko pa s kombiniranjem dobimo vse esencialne aminokisline. Rastlinski viri beljakovin so soja in izdelki iz soje, stročnice, brokoli, semena, kalčki, oreščki, avokado in polnozrnata žita.

Problem  se pojavi pri vitaminu B12. Je namreč bakterijskega izvora in se v rastlinski prehrani sploh ne nahaja. Vsi, ki niso vegani, ga lahko nekaj s prehrano dobijo. Vegani pa imajo za to dopolnila, ki pa k sreči niso težko dostopna.

 

Kaj pa cena?

Kar ljudi pogosto tudi odvrne od vegetarijanstva (sicer je spet tako, da imajo tu vegani največ težav), je cena hrane. Medtem ko je meso v današnjih časih vsem vedno bolj dostopno in je cena mleka  ter jajc zelo nizka, postaja rastlinska prehrana vedno večji luksuz. Ponudba le-te se sicer širi – na policah trgovin zlahka najdemo rastlinsko mleko različnih vrst, superživila, kvinojo, kamut, tofu, seitan, eksotično sadje... – vendar so cene za večino ljudi previsoke. Enako je s hrano iz ekološke pridelave. Najboljša rešitev tega problema je, da čimveč zelenjave, sadja in zelišč človek goji na svojem vrtu, če ima možnost. Če pa nima, so cene sadja, zelenjave, lokalnih oreščkov, stročnic in žit vseeno dostopne za vsakogar. Kompliciranje in iskanje nadomestkov ter neznanih sestavin ni potrebno, morda le priložnostno.

 

Zaključek in nasveti:

Živeti brez mesa na krožniku ni tako težko in tuje, kot se morda zdi. Če razmišljate o spremembi prehrane na vegetarijansko, vam svetujem, da poskusite. Za pomoč vprašajte koga, ki  ga poznate, ki se prav tako prehranjuje vegetarijansko. Zagotovo koga poznate in verjetno boste pomoč tudi dobili, podporo pa tudi. Tudi, če menite, da vegetarijanstvo ni za vas, ker se mesu težko odpoveste, poskusite uvesti en vegetarijanski dan v tednu. Nato naredite dva, tri in tako počasi spremenite prehrano tako, da si meso pustite le dva do tri dni na teden. Seveda povečajte tudi vnos sadja in zelenjave.

 

 

Avtorica članka: Tina Skrt

Fotografija: http://smhttp.32478.nexcesscdn.net/80E972/healingthebody/wp-content/uploads/2014/11/vegetables-and-fruits.jpg


NOVO V GALERIJI

PARTNERJI