Dan slovenske hrane 2014

V petek, 21. novembra 2014, bomo tretjič obeleževali dan slovenske hrane, s katerim želimo opozoriti ljudi o pomenu oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Ena izmed pomembnih aktivnosti dneva slovenske hrane je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bomo s sodelovanjem vrtcev in osnovnih šol letos izvajali že četrto leto zapored.

Vlada RS je na svoji oktobrski redni seji 2012 sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki ga bomo obeleževali vsako leto, in sicer na vsak tretji petek v novembru – letos bo to 21. novembra. Z razglasitvijo tega dneva smo hrani iz lokalnega okolja dali pomemben pečat, ozaveščali javnost o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter uživanju le-te ter zdravemu načinu prehranjevanja. Zaskrbljujoč je podatek, da v Slovenijo na letni ravno uvozimo za cca 1,9 mlrd evrov hrane in surovin za hrano, s tem pa negativno vplivamo na domače gospodarstvo, zaposlenost, prihodke v proračun, okolje itd.. Glavni cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne, je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Mladim bo poklic pridelovalca in predelovalca prikazan kot nekaj pozitivnega in kot dejavnost za doseganje pomembnih strateških ciljev.

V okviru dneva slovenske hrane bo že četrto leto potekal projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk« (TSZ), v katerega so vključeni slovenski vrtci, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom in zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: vrtci in šole) z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja, spoznajo že otroci. Da skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor.

 

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK »TSZ«

Projekt se izvaja v sodelovanju s Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zdravje, Čebelarsko zvezo Slovenije (pobudnica projekta), Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Inštitutom za varovanje zdravja, Zavodom za šolstvo, GIZ Mlekarstva Slovenije in GZS - Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, aktivno pa sta se vključili tudi Zadružna zveza Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Namen projekta TSZ in dneva slovenske hrane je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja ter zdrav način prehranjevanja. Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so na primer konzervansi in barvila, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev / predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva. Posebej so izpostavljene posamezne kmetijske panoge: prireja mleka, pridelava žit, čebelarstvo in sadjarstvo. Pomemben poudarek je tudi na splošnem ozaveščanju mladih o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.

Projekt zajema vse vrtce in šole v Sloveniji, kar pomeni, da zajema celotno populacijo vrtčevskih in šolskih otrok. Privzgajanje zdravih prehranskih navad je najbolj učinkovito zgodaj v otroštvu, ko otroci najbolje sprejemajo vrednote, so tudi najbolj dovzetni in sprejemljivi na prehransko vzgojo. Uravnoteženo prehranjevanje v obdobju odraščanja je pomembno, ker omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj, hkrati pa preprečuje nastanek zdravstvenih težav in z njimi v otroštvu, ali odrasli dobi, povezanih bolezni. Čeprav raziskave kažejo, da se zajtrkovanje med otroci in mladostniki v zadnjih letih nekoliko izboljšuje, pa med tednom še vedno nikoli ne zajtrkuje skoraj tretjina slovenskih mladostnikov. Rednost zajtrkovanja med mladostniki s starostjo upada, slabše je tudi v skupinah mladostnikov z nižjim socialno-ekonomskim položajem. Nepravilne prehranske navade lahko vodijo do prekomerne prehranjenosti oziroma debelosti, ki predstavlja resen javnozdravstveni problem.

Prav tako je na ta dan namen izobraževati, obveščati in ozaveščati o preprečevanju nastajanja odpadkov, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih, racionalnem ravnanju z embalažo ter nenazadnje o zmanjševanju količin zavržene hrane.

K pripravi različnih aktivnosti in morebitnega zajtrka pa smo povabili tudi druge vzgojno-izobraževalne zavode in druge javne zavode, organizacije itd., da naj se vključijo po svojih zmožnostih. Projekt je namreč namenjen tudi navezovanju neposrednih stikov med vzgojno-izobraževalnimi zavodi, prav tako drugimi javni zavodi in potrošniki ter in lokalnimi pridelovalci / predelovalci za morebitno nadaljnje sodelovanje pri dobavi živil, kot tudi povezovanju z ostalimi lokalnimi deležniki. Spodbuja pa tudi k izvedbi dneva različnih dejavnosti v vrtcih in šolah, kot je npr. naravoslovni dan.

 

»TSZ« OD 2011 DO 2014

Tudi letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk bo sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolka, ki morajo biti pridelani oz. predelani v Sloveniji. V prvem letu projekta TSZ (v 2011) so se z donacijo živil vključila živilsko predelovalna podjetja, kmetijska podjetja in zadruge, fakulteti, šolski center in kmetijski inštitut, kmetje in čebelarska društva. Živila so dostavili donatorji sami, kjer pa to ni bilo mogoče, se je projektu pridružil tudi trgovski center, ki je poskrbel za distribucijo živil. Izdali smo časopis o vsebinah na katere smo želeli opozoriti in izvedli likovni in literarni natečaj, pripravljena so bila učna gradiva itd.

V drugem letu projekta (v 2012) smo vrtcem in šolam predlagali  (na pobudo podjetij ter kmetij, da je potrebno s projektom spodbujanja in ozaveščanja otrok in širše javnosti nadaljevati), da iz lastnih sredstev, ki jih imajo za malico, nabavijo živila za zajtrk, saj podjetja in kmetijska gospodarstva zaradi krize in slabe letine niso mogli donirati živil. Prvič smo tudi obeležili dan slovenske hrane. Evalvacija projekta v 2012:

http://tradicionalni-zajtrk.si/projekti/tradicionalni_slovenski_zajtrk_v_2012/evalvacija/

Tako kot lani, bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi  letos zagotovilo sredstva za izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Živila za zajtrk bodo nabavljena s strani pridelovalcev / predelovalcev / dobaviteljev, ki bodo zagotovili živila, ki so pridelana oziroma predelana v Sloveniji (za kar bodo morali podati izjavo). Vrednost živil v okviru projekta je v posameznem vrtcu ali šoli nižja od 20.000 evrov (brez DDV), zato dobaviteljev živil za tradicionalni slovenski zajtrk ni treba izbrati po postopku javnega naročanja iz 24. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013-UPB5; ZJN-2). Živila se lahko naročijo brez izvedbe postopka javnega naročanja, in sicer neposredno z izdajo naročilnice ali sklenitvijo nove pogodbe o dobavi živila. V letošnjem letu je ministrstvo za projekt rezerviralo sredstva do višine 130.000 EUR. Sredstva, ki bodo zagotovljena s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavljajo  sredstva za nakup dodatnega obroka, to je zajtrka, ki mora biti sestavljen iz vseh navedenih živil. Zagotovljeno je povračilo porabljenih sredstev za živila vključno z DDV, do največ 0,43 evrov (brez DDV) na osebo. Prav tako smo pozvali lokalne dobavitelje / pridelovalce / predelovalce, da sami aktivno pristopijo k projektu in se povežejo z vrtci in šolami.

 

PROJEKT »EVROPSKI MEDENI ZAJTRK«

Čebele imajo s svojim delovanjem pozitivne učinke na celoten ekosistem in na ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi. Njihova najpomembnejša vloga pa je opraševanje rastlin, s čimer pripomorejo k uspešni kmetijski proizvodnji, ki zagotavlja varnost preskrbe s hrano. Produkt čebeljega dela so tudi čebelji proizvodi, od katerih ima človek veliko korist in pozitivne učinke tako na prehranskem kot na zdravstvenem področju.

Zaradi pomena čebel in čebelarstva si Slovenija prizadeva za ohranitev in zaščito čebel ne samo na svojem območju, ampak tudi na celotnem območju Evropske unije. V okviru prizadevanj za zaščito čebelarstva ima pomembno mesto ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov, pri čemer daje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije velik poudarek mladim. Večina navad namreč izhaja iz otroštva, zato je potrebno z vzgojo in s spodbujanjem takšnih navad, ki pomenijo skrb za okolje in naravo, pričeti pri najmlajših.

Pobuda Slovenije za uvedbo »Evropskega medenega zajtrka« je nastala na podlagi projekta Medeni zajtrk, ki ga je Slovenija pričela pred sedmimi leti, ko so slovenski čebelarji prvič ponudili med za zajtrk otrokom v vrtcih in šolah. V okviru te izobraževalno promocijske akcije vsako leto potekajo tudi različne predstavitve in delavnice za otroke o pomenu čebel za našo oskrbo s hrano, s poudarkom na ohranjanju čistega in zdravega okolja ter ohranjanju podeželja. Poudarek je tudi na ozaveščanju drugih ciljnih javnosti o pomenu zajtrka kot pomembnega dnevnega obroka za zdrav način življenja.

Na podlagi dobre prakse je Slovenija na Svetu za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju marca 2104 podala pobudo za uvedbo Evropskega medenega zajtrka, ki jo je v razpravi toplo pozdravilo več držav članic. Poleg teh so interes za sodelovanje izkazale tudi države kandidatke za članstvo v EU in tretje države. Predlog je zelo pozitivno ocenil nekdanji Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki meni, da predstavlja slovenski medeni zajtrk primer dobre prakse novega zakonodajnega predloga za šolsko shemo, saj vključuje tako razvijanje zdravih prehranjevalnih navad otrok, kot tudi krepitev izobraževalne razsežnosti s poudarkom na kmetijskih, prehransko-zdravstvenih (uravnotežena prehrana) in okoljskih temah. Nekdanji komisar je izrekel veliko podporo tej slovenski iniciativi.

Pobuda za uvedbo Evropskega medenega zajtrka bo predstavljena tudi na 3. mednarodni čebelarski konferenci novembra 2014 v Sloveniji. Udeleženci konference bodo imeli priložnost, da se udeležijo zajtrka v vrtcih in osnovnih šolah, kjer se bodo lahko seznanili s potekom in izvedbo projekta v Sloveniji.

Z vidika ohranitve čebel in čebelarstva se bodo rezultati pobude pokazali v boljšem odnosu otrok, vzgojiteljev in učiteljev ter širše javnosti do čebel in narave.

Dosedanje aktivnosti MKGP za izvedbo projekta Evropski medeni zajtrk

1) Predstavitev pobude o Evropskem medenem zajtrku na Svetu za kmetijstvo in ribištvo, 24. 3. 2014. Na novembrskem Svetu za kmetijstvo in ribištvo, 10. - 11. 11. 2014 je Slovenija v okviru točke Razno poročala o konferenci »Zaščita medonosnih čebel v Evropi, 24. 8. 2014, Maribor« (skupna izjava) ter ponovno pozvala k sodelovanju pri izvedbi Evropskega medenega zajtrka.

2) Konec julija smo poslali povabilo k sodelovanju pri izvedbi Evropskega medenega zajtrka - ministrom DČ EU - ministrom držav Zahodnega Balkana in Moldove - Evropskemu komisarju za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacianu Ciolosu - predsedniku odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja Czesławu Adamu Siekierski - predsedniku odbora EP za okolje Giovanniju La Via.

3) AGRA, 24. - 25. 8. 2014

- predstavitev pobude na ministrski konferenci Zaščita medonosnih čebel v Evropi v okviru 4. tematskega sklopa programa konference – Promocija in ponujeni zajtrk udeležencem naslednji dan na sejmu (IT, CZ, HR, BIH, DE, MD, AT, HU, IT, MT)

4) Ostale informacije:

-  podstran MKGP Evropski medeni zajtrk

http://www.mko.gov.si/en/areas_of_work/agriculture/european_honey_breakfast

- za potrebe komunikacije na to temo, predvsem z zunanjimi, se je kreiral poštni predal honey-breakfast.mko@gov.si

- depeša MZZ z zadnjimi informacijami o aktivnostih MKGP glede izvedbe Evropskega medenega zajtrka tudi veleposlaništvom.

 

AKTIVNOSTI MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO ZA PREPOZNAVANJE PREDNOSTI LOKALNE HRANE

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem obdobju v okviru kampanje za povečanje potrošnje lokalne hrane izvedlo več aktivnosti na področju informiranja, promocije, izvedbe dogodkov, priprave predpisov itd. Zavedamo se namreč, da je proizvodnja hrane ena najbolj strateško pomembnih področij v državi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nadaljuje splošno – generično promocijo hrane, ki prihaja iz naše bližine (izdelani TV spoti, radijski oglasi, jumbo plakati, BTL dogodki, itd.). Vzpostavili smo tudi spletno stran (http://lokalna-kakovost.si/), kjer so predstavljene prednosti lokalno pridelane hrane. Ta tej spletni strani se lahko v portal vpišejo pridelovalci in predelovalci lokalne hrane ter se tako predstavijo. Prav tako smo v letošnjem letu organizirali regijske konference »Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih«, na katerih so se predstavile smernice za naročanje hrane v javnih zavodih, zmožnosti dobave hrane in živil ter primeri dobrih praks z območij, kjer se že izvaja lokalna oskrba. Tudi letos je ministrstvo izvedlo akcijo sejemo semena vrtnin – v oktobru smo vrtcem in osnovnim šolam posredovali zavojčke s semeni z namenom, da bodo skupaj z otroki posejali semena in spremljalo pot oziroma vse faze od semena do hrane s poudarkom na čim bolj zdravju in okolju prijaznem načinu pridelave. Predlagamo, da se na dan tradicionalnega slovenskega zajtrka oziroma dneva slovenske hrane posebna pozornost nameni vsebinam v zvezi z lokalno samooskrbo ter o pomenu semena pri pridelovanju vrtnin in poljščin. Tudi preko Sheme šolskega sadja in zelenjave in Sheme šolskega mleka vsako leto opozarjamo na vidik lokalne trajnostne oskrbe in zagotavljanja živil iz lokalnega okolja tudi pri teh dveh ukrepih. Ministrstvo izvaja promocijo hrane tudi v okviru sredstev in programov EU na domačih in tretjih trgih.

V zakonu o kmetijstvu je bila uvedena nova označba kakovosti »Izbrana kakovost« za proizvode, ki so pridelani in predelani v Sloveniji. V Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov je dana možnost za promocijo te označbe. Sredstva za promocijo sheme kakovosti bodo v 50% prispevali sektorji sami, enak delež pa prispeva držav iz proračuna.

Tudi letos želimo, da čim več ljudi zazna in obeleži dan slovenske hrane, oz. da se priključijo projektu TSZ. Pri tem računamo na podporo partnerjev projekta, medijev, nevladnih organizacij, lokalne skupnosti in drugih institucij ter trgovin in podjetij. Prav tako si želimo, da se ta vsebina ne izpostavlja samo na dan slovenske hrane, temveč bi morali tako delovati skozi celotno leto.

 

 

Republika Slovenija

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano


NOVO V GALERIJI

PARTNERJI