Dobra hrana za dobro razpoloženje

Sta hrana in naše razpoloženje povezana? Lahko kakšen dodaten sadež na dan odžene slabo voljo stran? Ali res določene sestavine v hrani delujejo kot stresor na naše telo? To so vprašanja, ki se jim v sodobnem času posveča vse več znanstvenikov. Da je uravnotežena prehrana pomembna za naše zdravje v tem hitrem življenjskem slogu, je jasno. Kako pa lahko naše razpoloženje še dodatno izboljšamo s pomočjo hrane?

Znanstveniki so dognali, da spremembe v prehrani posameznika prinašajo tudi kemične in fiziološke spremembe v strukturi naših možganov, kar privede do spremenjenega vedenja. Določene sestavine v hrani lahko tako spodbudijo delovanje naših možganov in nam dajo veliko energije. Prvo načelo, ki ga moramo pri tem zasledovati, je postopno spreminjanje prehranjevalnih navad. Tako kot pri ostalih aktivnostih je tudi pri spreminjanju prehrane pomembno, da se procesa lotimo postopoma, saj v nasprotnem primeru lahko telo doživi prevelik šok, kar posledično privede do še večje izčrpanosti.

V zasledovanju dobre volje s pomočjo hrane se je treba držati še nekaterih smernic, ki jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju.

Hrano pripravljajte sami

Za hrano, ki jo skuhamo sami, običajno porabimo več časa in tudi natančno vemo, kaj vsebuje. Tako pripravljena hrana ima bistveno manj konzervansov, hkrati pa je tudi vsebnost sladkorja manjša. Omejen vnos konzervansov in sladkorja v naše telo tako na dolgi rok pozitivno vpliva na naše počutje (tudi na račun kakšnega kilograma manj).

Zaužijte zadostne količine omega 3 maščobnih kislin

Ribe in lanena semena so znani po veliki vsebnosti omega 3 maščobnih kislin. Njihovo uživanje je pomembno, saj pripomorejo k boljšemu možganskem delovanju. Izboljšano možgansko delovanje pa se kaže v boljši koncentraciji, hitrejšem pomnjenju in lažjem obvladovanju stresa.

Povečajte vnos beljakovin in nekaterih ogljikovih hidratov

Proteini vsebujejo esencialne aminokisline, ki se v možganih pretvorijo v serotonin, ta pa je znan kot regulator razpoloženja. Znanstveniki so ugotovili, da je raven serotonina pri depresivnih ljudeh zelo nizka. Zato je priporočljivo uživati zadostne količine mesa, rib, jajc, sira, fižola in leče.

Podobno kot proteini tudi ogljikovi hidrati preko triptofana, aminokisline, vplivajo na sintetiziranje serotonina. Ljudje, ki se držijo diete z majhnim vnosom ogljikovih hidratov v telo, so pogosto utrujeni, hkrati pa naj bi pomanjkanje ogljikovih hidratov v telesu vplivalo še na manjšo željo po gibanju pri osebah s prekomerno telesno težo.

Več B-vitamina za manj slabega razpoloženja

Ljudje bodisi z nizko ravnjo folne kisline B-vitamina v krvi bodisi z visoko ravnjo aminokisline homocistein v krvi so bolj nagnjeni k depresiji, so pokazale raziskave. Živila, ki vsebujejo večje količine B-vitamina so polnovredna žita in žitni izdelki, sadje, stročnice, krompir, soja, arašidi, mleko, večina zelenjave … Sovražniki vitamina B pa so sladkor, črna kava, pravi čaj in alkohol. Večje količine omenjenih živil močno poškodujejo in spremenijo črevesno floro, zaradi česar je omejeno ustvarjanje vitaminov skupine B v telesu.

Polnozrnata živila za manjšo napetost in boljšo koncentracijo

Polnozrnata živila človeka za dalj časa nasitijo, hkrati pa naj bi imela pozitiven učinek še na koncentracijo in naj bi sproščala napetost. Na drugi strani pa kava, kot eno izmed najbolj priljubljenih »poživil«, povzroča nespečnost, depresijo, poslabša tesnobnost in ima vpliv celo na predmenstrualni sindrom.

Zajtrk za prvake

Redno uživanje zajtrka po mnenju nekaterih raziskovalcev vodi k boljšemu razpoloženju, izboljšuje spomin, nam daje več energije skozi ves dan in v nas ustvarja občutek umirjenosti. Preskakovanje zajtrka torej vodi v utrujenost in tesnobne občutke.

In kakšen naj bi bil zajtrk prvakov? Vsebovati mora živila z vlakninami, puste beljakovine, dobre maščobe in polnozrnate ogljikove hidrate. Z uživanjem tovrstne hrane bomo dalj časa ostali siti in bomo tudi lažje premagovali vsakodnevne napore.

Povečajte vnos kroma v telo

Mineral kroma je ključnega pomena za ohranjanje stabilne ravni sladkorja v krvi, saj inzulin, ki čisti glukozo iz krvi, brez njega ne more ustrezno delovati. Raziskave so celo pokazale, da lahko že vnos ustreznih količin omenjenega minerala v telo pomembno vpliva na ljudi z atipično depresijo. Posebej bogat s kromom je brokoli, poleg njega pa se krom nahaja še v česnu, gobah, bananah, nekaterih mlečnih in mesnih izdelkih.

Naj bo vitamina D dovolj

Vitamin D povečuje raven serotonina v možganih, ta pa je, kot je že bilo prej omenjeno, regulator našega razpoloženja. Strokovnjaki si niso enotni, kakšna je idealna raven vitamina D v telesu, strinjajo pa se, da je ta odvisen od tega, kje posameznik živi, kakšen je tip njegove kož in kakšna je njegova izpostavljenost soncu. Hrano, bogato z omenjenim vitaminom, predstavljajo morske ribe, mleko, rumenjaki in kvas.

Kadar se odločimo, da si bomo na poti do dobre volje pomagali tudi s hrano, se je treba zavedati, da je vpliv določenih sestavin v hrani odvisen predvsem od vsakega posameznika. V splošnem sicer velja, da nekatere sestavine enako delujejo pri vseh, kljub temu pa je priporočljivo, da si pišemo prehranski dnevnik in na njegovi podlagi ugotovimo, katera hrana nam bolj ustreza in katera malo manj.

Hrana pa seveda ni vse. K dobremu počutju in bolj zdravemu načinu življenja bodo v kombinaciji z zdravo prehrano pripomogle še zadostne količine zaužite vode in gibanje, gibanje ter še enkrat gibanje. Z dobro kondicijo in ob odlični hrani je tudi dobra volja neizogibna.

Avtor: Alijana Pintar

 

Viri:

http://svetovalnicakameleon.si/splosno/hrana-in-razpolozenje/

http://www.foodforthebrain.org/nutrition-solutions/depression/about-depression.aspx

http://www.nutris.org/prehrana/novice/zdravje/247-hrana-vpliva-na-nase-razpolozenje.html

http://www.webmd.com/food-recipes/features/how-food-affects-your-moods

http://www.e-vitamin.si/vitamin-b.html


NOVO V GALERIJI

PARTNERJI