Kostanj – poslastica kostanjevih piknikov

Kostanj ima že dolgo tradicijo združevanja ljudi v zgodnjih jesenskih mesecih, čeprav se tega pogosto sploh ne zavedamo. Zakaj imam tako mnenje, bom pojasnil v nadaljevanju.

Najprej naj omenim kostanjeve piknike, ki so postali že skoraj tradicionalna srečanja sorodnikov in prijateljev, kjer je vedno veselo in se pozablja na skrbi in odpravlja stres vsakdanjega življenja. Pred kostanjevimi pikniki je potrebno kostanj tudi nabrati, kar predstavlja odlično jutranjo oz. popoldansko rekreacijo, kjer se spotimo, nadihamo svežega zraka in okrepimo naš imunski sistem. Pri nabiranju kostanja si običajno tudi spočijemo oči, saj nam pogled na neokrnjeno naravo prekine monotono pojavljanje betonskih zidakov in televizijskih oz. računalniških ekranov pred očmi. Če izpostavim najpomembnejše dejstvo, ki pravi, da je smeh pol zdravja, potem drugo polovico pa zanesljivo dopolnjuje tudi uživanje kostanja.

Izvira iz Grčije

Kostanj je imel včasih veliko večji pomen v prehrani, kot ga ima danes. Kostanj se omenja že v starih zapisih iz antične Grčije (okoli 500 pr. n. št.), od koder kostanj tudi izvira. O njem so napisali tudi legendo, ki opisuje, kako je zaradi zalog kostanja celotna grška vojska preživela dolgo potovanje iz Azije. Kostanj se je v času kolonizacije »novega« sveta in mednarodnega trgovanja hitro razširil po svetu in postal globalno živilo. Danes ga najdemo v Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Največje izvoznice kostanja so Japonska, Kitajska, Španija in Italija.

Zaradi velike razširjenosti kostanja po svetu se je začel kostanj pojavljati tudi v tradicionalni kulinariki posameznih narodov, ki zelo radi svoje jedi obogatijo in okrasijo s kostanjem. V slovenski kulinariki lahko najdemo kostanj kot dodatek pri Martinovi pojedini. Najbolj znan je seveda pečen kostanj, ki je nepogrešljiv na kostanjevih piknikih.

Kostanj ni tipičen orešček

S pripravo kostanja za pečenje je res da nekaj dela, a je potem okus pretehta vse.Kostanj spada med oreščke, vendar se po hranilni in energijski vrednosti močno razlikuje od ostalih oreščkov. Ostali oreščki vsebujejo velik delež maščob in imajo visoko energijsko vrednost (okoli 2730 kJ (650 kcal)). Kostanj ima v povprečju okoli 920 kJ (220 kcal) na 100 g in predstavlja bogat vir ogljikovih hidratov (45–50 g/100 g)  v obliki škroba ter mineralov, vitaminov in fitohranil (predvsem fitosterolov). Vsebuje zelo majhen delež maščob (1–3 g/100 g)) in beljakovin (3–5 g/100 g). Kostanj je zelo bogat z vlakninami in vir enkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki pomagajo pri uravnavanju holesterola. So tudi vir vitamina C in vitaminov B-kompleksa. Zaradi velike vsebnosti mineralov (kalij, fosfor, mangan, železo) dobro vpliva na krvožilni sistem in metabolizem. Kostanj ne vsebuje glutena in holesterola. Nekaj previdnosti pri uživanju kostanja morajo imeti sladkorni bolniki, saj ima kostanj močan vpliv na krvni sladkor.

Zaradi svoje sestave in prehranske vrednosti je zelo primerna hrana za otroke, športnike, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom.

Pripravimo ga lahko na različne načine

Kostanj lahko v kuhinji pripravimo na več različnih načinov. Lahko jih spečemo, skuhamo ali pa naredimo kostanjev pire, ki je odličen za pripravo raznih sladic. Lahko ga tudi posušimo in nato zmeljemo v kostanjevo moko, iz katere lahko spečemo kolače, sladki kruh, torte, palačinke, omake, rižote, juhe itd. Recepti za kostanjeve jedi so dostopni na različnih kulinaričnih spletnih straneh.

Peter Jantol

 

Viri:

 

Recept: Kostanjev pire s temno čokolado

Sestavine (za 5 oseb):

  • 500 g kostanja
  • 5 dl mleka
  • 30 g masla
  • 50 g rjavega sladkorja
  • 1 vrečka vaniljevega sladkorja
  • 2 žlici ruma
  • 100 g temne čokolade

Priprava:

Najprej pristavimo na kuhalnik lonec z vodo, ki jo zavremo. Medtem, ko čakamo, da voda zavre, vsak kostanj po zaobljeni strani zarežemo, tako da predremo lupino. Kostanje nato stresemo v vrelo vodo in jih kuhamo 5 minut. Po tem času jih odcedimo in olupimo.

Na kuhalnik pristavimo kozico z mlekom, v katerega stresemo kostanj, rjavi sladkor in vaniljev sladkor. Mleko zavremo, pokrijemo in pustimo kuhati 25 minut, da se kostanj zmehča.

Kostanj odcedimo, odcejeno mleko pa shranimo. Še vročega pretlačimo ter vmešamo maslo in rum. Z odcejenim mlekom nato redčimo kostanjev pire do želene gostote.

Kostanjev pire razporedimo v desertne skodelice in okrasimo s črno čokolado.

Nasvet: Kostanjev pire lahko okrasite tudi s suhimi slivami, sladko smetano ali po lastni volji.

Eksperimentirajte, bodite ustvarjalni! Dober tek J

 

Hranilna vrednost pečenega kostanja (na 100 g)

Energijska vrednost    1027 kJ (245 kcal)

Beljakovine    3,4 g

Ogljikovi hidrati    53 g

od teh sladkorji    10,6 g

Maščobe    2,2 g

od teh nasičene maščobne kisline    0,4 g

od teh enkrat nenasičene maščobne kisline    0,8 g

od teh večkrat nenasičene maščobne kisline    0,9 g

Vlaknine    5,3 g

Vir: http://nutritiondata.self.com/facts/nut-and-seed-products/3143/2

 


NOVO V GALERIJI

PARTNERJI